INTER BIKE - Čezmejne intermodalne kolesarske povezave

Projekta / Partners / OBČINA BRDA

OBČINA BRDA

OBČINA BRDA

Persona di riferimento
Erika Kovačič Marinič

Indirizzo
TRG 25. MAJA 2, 5212 DOBROVO

 

Brda – dežela opojnih trenutkov

Kdor se je z Brdi že kdaj srečal, se je lahko prepričal o očarljivosti te slovenske pokrajine ob zahodni meji. Čeprav malo raziskana, so se Brda v svet že davno zapisala kot slikovita gričevnata, predvsem vinorodna pokrajina, ki je svoj utrip naslonila na srečevanje treh kultur – slovanske, romanske in germanske. Burna stoletja so ji dajala svoj pečat, ki se danes odraža v bogati kulturni dediščini, v izročilu, ki ga je slutiti v vseh plateh življenja. Brda so slikovita, Brike in Brici pa gostoljubni, zato je v Brdih popotnikov, ki si želijo odkrivati kaj resnično novega, vedno več. S svojimi posebnostmi, predvsem eno-gastronomskimi, se Brda mirno kosajo s turistično mnogo bolj znanimi in obleganimi turističnimi pokrajinami, kot sta Toskana in Provansa. Ampak Brda so Brda, dovolj samonikla, da jim primerjave preprosto niso potrebne. Brda ponujajo množico opojnih trenutkov, doživetja, zaradi katerih se mnogi vračajo že leta, v vseh letnih časih.

Dežela vina in sadja

Trto so v Brda zanesli že Rimljani, lega, tla in klima pa so omogočili, da se je vinogradništvo in vinarstvo v Brdih razvilo do popolnosti. Največja zadružna vinska klet v Sloveniji je nastala na Dobrovem in prideluje izključno vina s poreklom, številni zasebni vinogradniki pa se v svetu uveljavljajo tudi s posebnostmi, ki jih svetovni vinski trg doslej ni poznal. V Brdih od nekdaj uspevajo številne žlahtne sorte vinske trte, v zadnjem času pa dobivajo veljavo predvsem avtohtone in stare sorte, na primer rebula, saj lahko šele z novimi načini pridelave (predvsem minimalnimi obremenitvami trte in sodobno vinifikacijo) izrazijo svoj pravi značaj. Ni torej naključje, da je trgatev osrednji dogodek, ki v jeseni preplavi vso deželo in v Brda privabi množice trgačev od vsepovsod. Tu je tudi martinovo, ki v novembru vabi k pokušanju in veselemu druženju.

Povsod po slovenskih tržnicah že desetletja slovi briško sadje, ki je zaradi obilice sonca, na katerem dozoreva, posebno sladko in okusno. Češnje, breskve, marelice, pa tudi fige, hruške, slive in grozdje ter drugo sadje Brici še vedno prevažajo povsod po Sloveniji, v Brdih pa ga lahko kupite ob cestah ali kar pri kmetih. Skoraj pozabljene so nekdaj slavne, drage in iskane prunele, ročno olupljene in na soncu posušene slive; posebnost med posušenim sadjem, ki so jih do 2. svetovne vojne prek trgovcev v Gorici in Krminu Brici izvažali v Nemčijo, Rusijo, Skandinavijo in celo Ameriko.

 Namig

• • •          obisk Vinske kleti Goriška Brda na Dobrovem
• • •          obisk Vinoteke Brda na gradu Dobrovo
• • •          pokušanje in nakup vin pri zasebnih vinarjih
• • •          nakup sadja pri kmetih  

Nezamenljivi šarm briške kuhinje

Briška kuhinja je preprosta, vendar pestra, zanimiva in okusna, iznajdljiva in ustvarjalna. V številnih briških jedeh je čutiti vplive drugih sredozemskih kuhinj, predvsem furlanske in italijanske. Izročilo briških ognjišč pripoveduje o pripravi jedi v žerjavici, pod »bandonom« (pločevinastim pokrovom) in v kotličkih. Danes lahko v Brdih srečamo briške jedi, pripravljene na sodoben način, v premišljenih kombinacijah in zaporedjih, skrbno ponujene z izbranimi vini, belimi in rdečimi. Zanimivo je, da se v Brda vračajo oljke, ki so bile do pozebe v tridesetih letih tod precej razširjene, skupaj z drobnico in karabano, briškima avtohtonima sortama. Oljčnega olja je tako spet vedno več, z njim se vrača tudi avtentičen okus nekaterih briških jedi.

Brike so v kuhinji vedno pripravljale veliko zelenjave. Mile zime omogočajo, da so različne vrste svežih solat na voljo tako rekoč vse leto. Čeprav na Kožbanskem ni več toliko kostanja (marona) kot včasih, v zadnjem času oživljajo tudi nekatere že pozabljene kostanjeve jedi. Stalnica ostajajo pršut in različne sušene briške salame, pa tudi krodegine (klobase kožarice) in markandele (drobovina v mrežici), pripravljene po preizkušenih receptih starih Brik in Bricev. Pred kruhom še vedno prednjači polenta (zlasti bela, iz bele vrste koruze), iz preteklosti se je ohranila priljubljena frtalja (nekakšna jajčna omleta z drobno narezanimi svežimi zelišči). Briški kuhinji dajejo svojstven značaj tudi različne začimbe in dišavnice (majaron, koromačev cvet, citronska verbena – leviža), ki se še vedno uporabljajo skoraj v vsaki kuhinji. Obvezen del briške kulture predstavlja tudi žganjekuha, ob kateri še vedno izstopa kuhanje kakovostnega tropinovca, ki mu včasih že med kuhanjem, včasih pa pozneje, dodajo dišeča zelišča. Pravijo mu methano, (zdravilno) žganje.

 Podobe narave in izročilo stoletij

Že lega Brd, stisnjenih med rekama Sočo in Idrijo, je posebna. Osončeno flišnato gričevje, katerega del je po 2. svetovni vojni ostal v Italiji, se odpira proti Furlanski nižini in ga le redko prekrije sneg. S severa Brda ščitita pobočji Korade in Sabotina, vinogradi na terasah številnih gričev imajo sonce večinoma ves dan. Zato so Brda s svojimi razgibanimi cestami in številnimi pešpotmi priljubljen cilj kolesarjev in popotnikov. Ti prihajajo iz Slovenije, Italije, Avstrije in od drugod vse leto. Stik med sredozemskim, alpskim in celinskim podnebjem povzroča slikovite vremenske prizore, ki navdihujejo mnoge. Poznavalci opisujejo krajino kot eno najslikovitejših v Evropi, s strnjenimi vasicami na številnih gričkih, z majhnimi potoki med njimi, s cvetočimi terasami med številnimi brajdami, vinogradi. Te se posebno živo obarvajo spomladi, ko cveti sadno drevje. Nekateri kraji, kot je atraktivni stolp nad Gonjačami ali vrh Korade, so še posebej razgledni, tako da si z njih lahko ogledamo briško pokrajino na vse štiri strani neba.

Brda so dežela burnih stoletij, katerih sledovi so marsikje še vidni. Življenje Bricev je posebej zaznamoval kolonat, neke vrste fevdalni red, ki se je ponekod obdržal še nekaj let po drugi svetovni vojni. Brda so tudi dežela impozantnih gradov, med katerimi izstopata grad Dobrovo (z muzejsko zbirko, galerijo in zanimivimi občasnimi razstavami) ter grad Vipolže.

Poseben arhitekturni biser predstavlja srednjeveško ­Šmartno, strnjena vasica, iz katere se odpira pogled na vsa Brda. V cerkvi sv. Martina si lahko ogledamo poslikave slovenskega slikarja Toneta Kralja, sicer pa je že samo sprehod po njegovih gasah (ulicah), med hišami z ganjki (balkoni) in žbatafurji (spahnjenicami) posebno doživetje. Vas, ki je v celoti zavarovana kot kulturni spomenik, posebej zaživi spomladi na prireditvi Brda in vino ter jeseni ob martinovem, osrednjem vaškem prazniku, ko lahko po vsej vasi pokušamo vrhunska briška vina in nekatere posebnosti briške kuhinje: frtaljo, polento, domače klobase, kuhane pituralke in drugo.

V Brdih se dogaja  

Bogata kulturna dediščina Brd se odraža tudi v nekaterih dogodkih in prireditvah, ki so se v Brdih dodobra udomačili. Že nekaj desetletij si lahko ogledamo Praznik češenj, ki v začetku junija privabi v Brda množice od blizu in daleč. Večdnevna prireditev navadno ponuja pisan sprevod vozov s prikazom različnih domačih opravil, različne tematske razstave in zabavne dogodke. Praznik je poklon češnji, kraljici briškega sadja, ki v zadnjih letih ponovno pridobiva veljavo. Novost je Sanje v Medani, Festival knjige in vina vas bosta v čarobno razpoloženje zazibali dve vasici: Medana, prežeta z lahkoto težo literarne pomembnosti, in Šmartno vasica, ki je bila ustvarjena, da bi služila kot kulisa pravljičnim dogodkom.  V zadnjem času se v Brdih razvijata še dve večji zanimivi prireditvi, namreč Brda in vino, ki v času prvomajskih praznikov odpre kleti v Šmartnem, in Martinovo, ki v novembru vinsko obarva in v posebnem vzdušju razgiba to zanimivo srednjeveško vasico.

 

 

 

Web
www.brda.si

E-mail
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

 

 

 

 

 

 

Projekt  INTERBIKE je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Progetto INTERBIKE finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.
Project  INTERBIKE cofinanced by the Cross-border Cooperation Programme Italy-Slovenia 2007-2013, by the European Regional Development Fund and national funds.

[SLO] Spletna stran je sofinancirana v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Za vsebino spletne strani je odgovoren izključno avtor.
[ITA] l presente sito web è stato finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. Del contenuto del presente sito web è responsabile esclusivamente l’autore.
[EN] The website is co-financed within the context of the Cross-border Co-operation Slovenia-Italy 2007-2013 Programme from the European Regional Development Fund and national resources. The author is exclusively responsible for the content of the website.